<$BlogRSDUrl$>

ekskurzii, setancii i sto li uste ne?

Thursday

Patuvanje vo Kapadokija, Turcija 5-14 Dekemvri 2004

Kapadokija info:
Cappadocia-Kapadokija

Regionot poznat uste od anticki vreminja kako Kapadokija e sredisteto na mozebi edno od retkite cuda sto gi kreirala prirodata.
Gi vklucuva provinciite na Aksarej, Nevsehir, Nigde, Kajseri I Kirsehir. Za poveketo od lugeto imeto Kapadokija znaci gradovite I nivnite predgradija na Ucisar, Goreme, Avanos, Urgup, Derinkuju, Kajmakli I Ilara, kade vo tekot na milioni godini zemjata formirala fantasticni formi “samovilski ogaci” koi izgledaat opfateni so gradovi I kuki koi se protegaat mnogu metra dlaboko vo zemjata I se site obvieni so atmosfera koja e vonzemska.

Pripremete se da zemete zdiv I da propatuvate vo regionot na Kapadokija, kade majkata priroda nepreceno napravila cuda koi se doblizuvaat do imaginacijata I kade zivite elementi na istorijata, kulturata, umetnosta I opstestvoto se na cuden nacin povrzani.

Pred milioni godini, vo Neolitickiot period trite od planinite Ercijes, Hasandag I Guludag bile vistinski aktivni vulkani, za sto svedocat crtezite pronajdeni na sidovite od pesterite.

Erupcijata ocigledno pocnala vo docniot Miocen, pred skoro 70 milioni godini od koja lavata pocnala nemerlivo da tece vo ezeroto Neogen.

Platoto od oladenata masa isfrleno od golemite vulkani bilo postojano nadograduvano so erupciite na pomalite I pomalku opasni vulkani.

Od docniot Pliocen pa natamu ovie sloevi od masata bile izlozeni na erozija od odzd I vodite od ezerata I rekite, osobeno vo Kizilimak, rezultirajki vo nesto sto go gledame denes.
Vodata od poplavite vo kombinacija so silnite vetrovi gi svlekla pomekite vulkanski karpi ostavajki razni varijacii I rezultirajki vo formacii poznati kako “samovilski ogaci” od koi moze da se najdat poveke tipovi vo Kapadokija, konicni, porozni, kolumni, so forma na pecurka I duri I kako nesto sto nosi kappa.

Regionot na Kapadokija bil naselen uste od predistoriski vreminja. Dokaz za ova se podzemnite oblasti kako sto se Kosi, Hojuk, Nigdse, Asikli Hojuk vo aksaraj I Civelek Kave vo Nevsehir.

Za vreme na bronzenoto doba, Kapadokija podpadnala pod Asirska civilizacija za sto se pronajdeni zapisi.Istrazuvacite pronasle takanareceni “Kapadokiski tabli” ispisani so kunekskno pismo-tekst koj objasnuva zakonski regulative, kamatni stapki, bracni dogovori, trgovski zzdelki I mnogu drugi pisanija.
Hatitite, sledeni od Frigijcite, Persijcite, Romancite, Vizantijcite Selgucite I Otomanite ostavile pecat za nivnoto postoenje.

Zaradi svojata mestopolozba Kapadokija bila dosta kriticna I strateska regija. Vaznite trgovski patista-vklucuvajki go patot na svilata-transverzirale na istok-zapad, sever-jug.

Kako rezultat na gustiot soobrakaj regionot bil pod konstantno vlijanie istorisko I kulturno. Mnogu veruvanja I filozofii se sudirale I si vlijaele megu sebe.

Regionot bil pod postojani napadi, grabezi I premestuvanja na naselenie.
Za da se zastitat zitelite pocnale da ziveat vo otvorite od karpite cii otvori mozele lesno da se pokrijat I da ne bidat zabelezani od neprijatelot odnadvor. Bidejki se slucuvalo da treba da ostant podolgo vreme sokrieni vnatre, ovie skrivalista stanale subterenski gradovi, kade postavile izvori za voda, mesta za cuvanje hrana, vinarii I hramovi.

Nekoi od niv datiraat uste od hristijanskoto doba.

Vo ranite godini na prviot millennium, grupi na hristijani begajki od Romansko nasilstvo pocnale da se vseluvaat vo nepristapnite krila na Kapadokija barajki zasolnistvo. Edna grupa koja pristignala od Erusalim preku Antiok(Antakija) I Cezarel (Kajseri) vo vtoriot vek se naselila vo reginot sega narecen Derinkaj.

Tie primetile deka mekite vulkanski masi se lesni za oblikuvanje I pocnale da gi prosiruvaat prirodnite pesteri, povrzuvajki gi zaedno I vo vrvovite formirale kapeli, crkvi I celi manastiri, a koi gi pravele so cel za mir I sigurnost koja ja posakuvale.

Se smeta deka ima poveke od 1000 crkvi I manastiri vo Kapadokija.

Varijabilnosta I umetnosta na nivnata arhitektura, izgledot I dekoracijata se fascinantni I vcudoviduvacki.

Edna cela lepeze od religiozna arhitektura-baziliki so edinecni, dve I tri kupoli, krucijalni formi, so hodnici, kolumni, agli moze da se najde vo ovie crkvi I seto toa bilo izdlabeno od oladenata vulkanska masa.

Mnogu od crkvite se oboeni iscrtani so ikoni ifreski. Ovie crkvi kako I podzemnite gradovi se vo postojano oddrzuvanje, reparacija I restavracija I pokraj toa sto primaat iljadnici posetiteli godisno.

Mnogu poveke moze da se najde vo istorijata na Kapadokija otkoku vo istorijata na paganite I hristijanstvoto.

So doaganjeto na islamot vo anadolija, stanala dom na brojni poznati Muslimanski uciteli I filozofi. Vo 14tiot vek, turskiot I muslimanski misticar Haci Bektas Veli se naselil vo Nevsehir vo seloto koe denes se vika Haci Bektas.

Korenite na ovaa filozofija, koi bile od golema vaznost z aobedinuvanje na raznite turski grupi vo Anadolija nasle primena vo duhot I soddrzinata na deklaracijata donesena vo 1948 Univerzalna deklaracija za covekovi prava.

Junus Emre, drug poznat mislitel I poet isto taka ziveel vo Nevsehir nekoe vreme.
Srceto ispolneto so ljubov na ovoj poet vlijaelo I inspiriralo mnogu luge nasekade niz svetot.

Vo 1991 Unesko resilo taa godina da bide komemorativna godina za 750tata godisnina od raganjeto na ovoj poet.

Vo provincijata na Nigde, na rastojanie od 40 km. od Aksaraj do Selime se prostiraat crkvi so freski I ikoni. Od site oblasti koi vredat da se vidat se izdvojuvaat Egritas, Agac, Alti, Kosar, Jilanli Purenm I Sivisli crkvite.

Ako se prasuvate sto se belite oblaci koi letaat iznad vas togas znajte deka toa se belite gulabi koi gi sirat krilata na nivniot pat niz dolinata na Goreme, Urgup, I Kiziliusir, Nevsehir I Kajseri.

Spored muslimanskoto veruvanje golubot e symbol na semejstvoto I mirot, vo Hristijanstvoto e symbol na bozjiot duh.

Vo visinite na skoro site dolini vo regionot moze da se zabelezi dupki-gnezda na golubi izdlabeni vo karpite.

Ako sakate da snimate so vasata kamera togas gradot Ucisar, 7km oddalecen od Nevsehir ima izgled na koj ne moze da mu se odolee.

Od visinite na Ucisar katedralata imate izvonredno I neobjasnivo prekrasen pogled na celiot region.

Kako doagate do Goreme regionot taka se doblizuvate do “verskite centri” kade vozduhot e redok so enigmaticen primes.
Goreme I negovata okolina se smeta deka bile koristeni kako nekropoli za Romanskoto vreme od strana na zitelite na Venesa-Avanos.

Crkvite vo Durkus, Kadir, Jusuf Koc, El Nazar, Sakli, Meriem, Ana I Kilicar ve ostavaat bez zborovi. Otvoreniot muzej vo Goremee mestoto kade se pojavilo “edukativen system” koj gi obedinuva site idei na Hristijanstvoto akoe go osnovale Sv. Bazil golemiot I negovite braka. Vo crkvata Tokali, kapelata na Sv. Bazil I Elmali, arhitekturalnite detail I freski se socuvani kako da se izraboteni denes.
Freskite vo crkvata vo Kavusin se navistina neobicni zaradi nesekojdnevnite kompozicii. Kavusin se smeta I za prviot grad koj bil naselen vo regionot, a se naoga 2km od Goreme.

Vo HaciBektas, 45 km od Nevsehit ima ubav muzej vo koj se naoga grobot na poznatiot filozof Haci Bektas Veli.
Ksko sto bese veke spomenato vo regionot na kapadokija ima podzemni gradovi koi se fascinantni, osobeno onie vo Kajmakli, Derinkaj, Mazi, Ozkonak I Tatlarin, vo oblasta Kirsehir posebno impresivni se onie podzemni gradovi kako sto se Mukur, Dulkadiril, InliMurat I Kumbetalti.
Site ovie bile koristeno kako zasolnista za podolgo vreme I so nivnata restavracija denes se otvoreni za posetiteli.
Pokraj crkvite I podzemnite gradovi posetitelite imaat moznost I da se zapoznaat so umetnosta na Selgucite I Otomanite. Tokmu zatoa Kapadokija e naznacena za svetsko bogatstvo od stranan na Unesko.

Koga pominuvate pokraj Kajseri zadolzitelno zastanete kaj muzejot na medicinata koj porano bil uciliste I bolnica I koj bil izgraden vo cest na sestrata na Gevher Nesibe sestrata na /selguk sultan Gijasedin Kejhusrev I vo 1205.

Izvonrednata rabota koja e od istoriska I umetnicka vaznost vo Kirsehir oblasta gi vklucuva Kanabej Gamija, Ahi Evran Gamija, Asik pasa grobnicata, Melidazi grobnicata, Junus Emre grobnicata, I mostot Kesikopru.


Ako zemete letecki balon za da go razgledate regionot, Kapadokija nesebicno ke vi go otkrie seto cvoe prirodno bogatstvo prosireno so sirokata imaginacija elegantno izrabotena so rakata na covekot.
Patuvanjeto e unikatno I nesekojdnevno iskustvo da se leta zaedno so gulabite vo oblacite I da s esledi beskrajniot I magicen teren ispolnet so crkvi, konusovidni ogaci, pecurki I kapi na ogacite.

Prodavnicite I pazarite ispolneti so zanetciski raboti vi nudat paleta od boi, formi,I razlicnosti:lokalni kukli, slatki, delovi od obleka so siot sarm I boi, marami.
Grncarstvoto, porcelanot kozata racna izrabotka I vinarstvoto se mnogu razvieni aktivnosti vo regionot na Kapadokija.

Pokraj novite tehnologii na izrabotka na vino nekoi vinari go imaat zadrzano stariot metod na pravenje na vino.

Kako I da e vkusot na jako crveno ili misticno belo vino posluzeno vo grnce ili kristalna casa e nezaboraven.
Grncarstvoto poznato vo regionot e najrazvieno vo avanos 18km od Nevsehir, kade ima centar za grncarstvo. Moze da gi posetite I probate da izrabotite nekoja forma samite, normalno pod nadzor na majstorite I so nivna moralna poddrska. Na krajot mozebi I ke kupite nekoja figura.

Kapadokija saka da bide symbol na nezaboraven spomen I symbol na mir na koj potsetuvaat belite gulabi koi letaat vo oblacite nad nea.
-Kraj-

Friday

Apsolventska Ekskurzija
17.05.-01.06.1997

Skopje-Viena-Salzburg-Minhen-Pariz-Nica-Kan-Monako-Monte Karlo-Verona-Venecija-Skopje.

17.05.1997 god. Poagjanje

Pojdovme prilicno na vreme okolu 8:30, >Sednav na voobicaenoto mesto, kade sekogas sedam koga patuvam so horot, so Sneze. Napred imase studenti od drugi faskulteti, a nie bevme sednati pozadi, skoro site moi pobliski kolegi: Natasa, Irina, Viki, Mare, Zaki, Biba, Igor, Darko, Ace, Jasmina, Reni so deckoto. Ne mi se losese vo avtobus, mozebi zosto se napiv , ama bev nekako pospana, uspeav vecerta malku da zaspijam, ama se rasoniv na Ungarska granica, zosto ne tormozea da gi simnuvame torbite. Posle fativme da pravime zurka, jas kako po obicaj se raspeav, zosto me znaat deka peam, hit vo avtobus bese verzijata na .

18.05.1997 Vienna


Okolu 10 saat sabajle vlegovme vo Viena, bese prekrasno, i gradot i kukite bea prekrasni, vednas pocnavme da slikame od avtobus, zedoa lokalen vodic za da ni go pokaze panoramski gradot, a posle bevme vo dvorecot Senbrun, si pominavme fenomenalno, bese prekrasen dvorec i odvnatre i odnadvor so gradinata. Site sobi vo dvorecot bea so poseben stil uredeni, oboeni, so golem broj sliki, od Marija Terezija, mazot i Franc Jozef, Princot Josip, i brakata i sestrite, ubedlivo najubava bese sobata so ogledala, se slikavme iako ne bese dozvoleno. Si kupivme suveniri za da ne potsetat na ubaviot dvorec. Se mislev dali da napisam i za odnosot na vodicot, posebno i za Nehar, zosto pred da vlezeme ni rekoa deka vleznicata e 100 silinzi, a ispadna da platime 120 i deka Nehar veke gi kupil za site (iako ni rekoa uste od Skopje deka ke ne kradat vodicite, ama uste od prv den pa ne e fer).
Se dogovorivme so Tamara vodicot da platime uste po 20, no ponataka da ne se povtori, imeno, nie sami da si gi kupuvame vleznicite, a ne tie da imaat dobivka na nas.
Gradinata (edno ogromno prostranstvo) bese nesto posebno, zelenilo do beskraj, statui, fontani. Trebase da odime na Prater (zabaven park so poznatoto trkalo koe nekogas, a i denes sluzelo kako zabaven park, no se slozivme site da ostaneme i da prosetame nekolku saati vo Viena. Otidovme, da posetime prvin edna kuka (socijalna zgrada) odnadvor bese uredena vo futuristicki stil, a vnatre ziveat luge koi primaat socijalna pomos, vodicot ja naglasi ovaa kuka, ama mene ne me odusevi premnogu boi na edno mesto. Otidovme sami vo gradot, da se setame, bese praznik “ Duhovi” i bese skoro se zatvoreno, i Minhen isto.Se prosetavme i slikavme pred spomenikot na Mocart i Gete. Pominavme pokraj operata i sednavme vo centarot na edna klupa, pominuvaa luge od site rasi duri i edna narkomanka, ni barasee pari ili sto znam sto.

Site gradovi sto sledea vo turata, bea prepolni so luge od najrazlicni nacionalnosti. Vecerta se smestivme vo motel-hotel, smesten vo planina 40 km od gradot, no ne se iznenadiv, se ocekuvase, samo sto Nehar zaedno so medicinarite od start se odvoija od nas, i poarno, ne mi se po keif tie snobovi. Legnavme i padnavme vo koma za spienje. Se razbudivme okolu 10:00 vecerta i napravivme mala sedenka so gitari. Jasmina ostana vo soba, trebase i jas da znaev sto ne ceka. No sepak dobro bese, tolku bev umorna sto edvaj peev, t.e. edvaj go fativ gorno do. Utredenta prodolzivme za Salzburg.

19.05 Salzburg
Gradot na Mozart, bevme vo negovata kuka (7 dm/3.5 E), bese zabraneto slikanje, imase portret od negovoto semejstvo, lozata, pisma i noti, kako i negovite instrumenti (klavirot na koj svirel na kralskiot dvor vo Viena kaj Franc Jozef) i violinite.Gradot bese besprekorno cist, se setavme okolu, vlegovme vo katedralata koja se renovirase. Drugite spomenici ne gi znam kako bea, zosto Tamara ne objasni nesto posebno (tolku ni e dobar vodicot) no toa ne e nisto, ponataka stana interesno. Maskiot del od avtobusot e sigurno zadovolen ama nie ne. Koga sum kaj nemoralnoto vo avtobusot i nadvor od nego, nekoi uste odma se iskombiniraa, pa sega se mnogu mirni, a nekoi tolku zbesnaa sto im niknaa rokcinja (mora da se rogonji vo horoskop, a so takvi horoskopski znaci ne se slagam).
Minhen
Vecerta bevme vo Minhen, samo panoramski, a bese veteno deka ke ima shoping, ama zaradi praznikot bese zatvoreno, site se iznerviraa, zosto vetuvasat a nisto ne izleguva, prvin rekoa deka zosto e najeftivno site pazarele od Minhen, a posle smenija ploca deka nikoj nisto ne kupil od prethodnite grupi. Sepak za alkoholicarite se pogodi, se napikavme vo edna pivarnica i site se napravija fleka, jas deka ne pijam pivo, ne ni probav.

20.05.97 Nokno vozenje do Pariz.
Tolku ne veruvav deka sme blizu do Pariz (mojot grad-mojata zivotna zelba) sto edvaj cekav da vidam patna tabla na koja pisuva vlez vo Pariz. Povtorno komplikacii so Nehar navodno stignal faks (ne znaev deka avtobus koj ne mu raboti erkondisn i kasetofon ima faks, ama dobro) i deka nema da bideme so drugite dva avtobusi tuku samo nie na brdoto Mont Martr i toa na Pigall. Pocnavme da se zezame deka vecerta ke ni se setaat pod balkon prostitutki, ama imase “samo” sexy shops, proekcii i site prostitutki najverojatno bea po okolnite kafici (vidovme nekolku) so eden zbor bevme smesteni vo “najseksi” kvart. Sobata bese super (hotel: “Gisa”) se odmorivme malku i se kacivme na metro. Tamara ni objasni kako se vozi so metro, ama site bevme preplaseni, samata pomisla deka treba dsa se prefrlame, trebase nekoj da ne slika, bevme komedii, site eden do drug i se drzime do Tamara, posle naucivme kolku e lesno ama prviot pat bese stvarno strasno. Otidovme da ja vidime operata (bese zatvorena) i galerijata ( “Lafayette”) bese izgor skapo, ama vredese da se vidi. Veceta se iskacivme na Socre Couer, go pocuvstvuvav Pariz od visina, nekade daleku se gledase del od Ajfelova kula, po skalite koi vodat do crkvata imase nasednato maldi luge, drustva, bese temnica no na nekoj nacin mnogu romanticna atmosfera. Koga vlegov vo crkvata bese prekrasno, zapocna polnokna misa, site peeja na francuski, zvucese kako da pee dobro uvezban hor. Mi dojdoa solzi na ocite od zvukot i goleminata na crkvata kako da bev ponesena se do vrvot do krstot i nad nego.
Utredenta dojde vodic, Jadranka so poteklo od Dalmacija, no zivee vo Pariz okolu 30 godini, za nea moze da pisuvam uste 5 strani, zosto me odusevi, go podobri patuvanjeto vo celost, go objasni Pariz ne samo niz istorijata, niz segasnosta, Pariz kakov sto e. Najprvin panoramski razgled napravivme, a posle otidovme vo Versaj kade vrnese sto e voobicaeno za toj del od Pariz, od 365 dena 360 vrne.
Versajski dvorec. Jadranka ni objasni se za dvorecot (zborese bez da sopre) imam na poseben del zapisano. Toa sto moram da go kazam e deka mirisase na buc i na moc, sekade po sobite, vikaat deka vo toa vreme slabo se banjale samo oblekata. Eden del od dvorecot, nedostapen za turisti go koristat luge od vladata, verojatno deka e nesto smeneto, no mozebi zadrzan e stilot. Nadvor vrnese i ne mozevme da se slikame, no kako i da e samiot dvorec e ogromen i ne moze nisto da se fati. Zatoa treba kamera da nosi covek na vakvi raboti.
Luvr. Odnadvor izgleda kako kompleks od dvorci vo P forma, a pred vlezot se naogaat staklenite piramidi, koi se podarok od gradonacalnikot na Pariz. Jadranka ni go objasni istoriski postanokot na Luvr, od kogo bil izgraden, dograduvan, rusen i ona sto e denes, vo koj gi pronajdovme (Venera od Milos; Mona Liza), podrumot bese prepoln so stari sfingi, potoa razni delovi bea uredeni so figuri i sliki od Etrurcite (ziveele vo Italija).Vtoriot kat sodrzi sliki od bitki i najslavni vojskovodci.
Me raduva toa sto iako ne ucevme vo sredno Istorija na umetnost, seopak nauciv sto e gotika sto e romanika, kako i se za Luj VI.

Vecerta trebase da go posetime Notrdam i latinskiot kvart. Iako se sluci da nikoj od nas nemase jadeno cel den, duri vecerta kasnavme malku i bevme premoreni se resivme da izlezeme. Notrdam bese zatvorena, a vo latinskiot kvart sednaa site 3 avtobusi zaedno na vecera. Nehar snimase so kamera, no nas sigurno ne. Se odlucivme mesto da vecerame da odime da ja vidime Sorbona- univerzitet koj gi imal i seuste go ima vkluceno izucuvanje na prirodnite nauki.
Otidovme eden del od grupata bez Tamara, so Danco i Olga. Se dogovorivme da si odime so niv so metro ama se odlucivme da vidime kako se drugite i sto da vidime, bese veselo, site igraa vo kaficot. Se resivme da ostaneme i se razveselivme, pa se rasoblekovme i mi go “snema” bubrezeto so pasosot i parite, a toa se zavrtelo od drugata strana, i krenav nevidena panika, ama za sreka se dobro se zavrsi koga vidov deka mi se zavrtelo odpozadi. Bev premorena od celiot den, a plus i od edna slucka vo nasiot kvart sto ke me napadnea edni narkomani i se mi se sobra.
Prodolzi zabavata so ist intenzitet samo sto jas splasnav.
Samo sto se smiriv se sluci povtorno nesto dobro ili mozebi strashno. Imeno veke kazav deka drugite bea smesteni oddelno od nas ibea okolu 30 min. peski, a nie dojdovme so 11 stanici metro, a toa e okolu 3h peski i Tamara si planirala da se vrakame peski (metroto raboti do 12:30), ajde nekako trgnavme, iako ni se vleckaa nozete, maskite od grupava bea podnapieni malce, osobeno Ace i bidejki taka pes odevme mu tekna da se kaci na mostot na Sena, a toj del bese vlazen i za nekolku sekundi mozese da se najde vo Sena ili vrz ogromnite kamenja. Nikoj ne izreagira osven eden skitnik koj ripna i mu go spasi zivotot, Ace nesvesen sto se slucilo si prodolzi napred so drustvoto. (Na sekoj cekor imase skitnici i bezdomnici piknati so po nekoj partal vrz sebe vo prorezot na vlezot na nekoj butik).
Nie veke dusa nemavme, mi dojde nekoe cudno cuvstvo-na placenje i na smeenje- Pariz gradot na moite sonista sega bese samo obicen milionski grad vo koj visat spomenicite, a koi voopsto ne pripagaat na ovaa segasnost…..
Utredenta go posetivme “Domot na invalidite” kade se naoga grobot na Napoleon Bonaparta i se izlozeni vo eden del oruzjeto i topovite od toa vreme
22.05.97
Bidejki naucivme da menuvame metro se snajdovme sami da stigneme do Defans, toa e ogromen kompleks od novi zgradi, stokovni kuki i bese dosta cisto za razlika od nasiot kvart, cisto vo sekoj pogled. Potoa otidovme nakaj Ajfelova kula, ogromna visoka, metalna konstrukcija, iako vo Skopje se zafrkavav deka ke dojdam do Ajfelova i ke se slikam gusnata so edniot stolb, no bese nevozmozno zosto pocnuva stolbot od nekoja visina1-2m. Se kaciv do najgorniot sprat i go gledavme Pariz od najvisokata tocka. Krivo mi e sto ne se potpisav zosto ne znaev deka imalo takvo mesto, trebase da si odime vo hotel ama del od grupata sakase da odi kaj Notrdam i trgnavme. Bese soncevo za nekolku minuti se promeni i pocna oluja, a nie voopsto nemavme izbor i navrnavme do gola koza, vlezot bese besplaten, iako Tamara izjavi deka e “crkva ko crkva”, voopsto ne bese taka, tuku bese nesto posebno, barem za mene, pocna misa i moravme da izlezeme, se vrativ vo hotel i vecerta trebase da odime so brod po Sena.
Se cekavme vo 9:30 pred Ajfelova kula, arno ama nie vo toa vreme uste bevme vo Metro, jas Jasmina, Natasa i Irina, i za da ne ni otide grupata i zaradi gruoniot popust, trcavme mozebi 2km. Bez prestan (nikogas nema da go zaboravam toa trcanje, trcavme po uzdolnica od kaj Sato de Gol nadolu i se smeevme istovremento ko nenormalni), a ne znam od kade iscrpivme sila, da setame den i nok, pa zgora i da trcame i toa za gabe, za gabe zosto site docnea i se sobravme okolu 10.
Bese noke i vrnese pa prestana, I mozese da se razgleduva panaramski so brodot.
23.05.97
Ova bese najintersniot den, zosto posle tolku godini povtorno bev dete. Vlegovme vo evrodoznilend. Bidejki plativme 50 DM (25 E) karta, mozevme da se vozime na sto sakame. Parkot e podelen na cetiri dela, i nie uspeavme d agi posetime site raboti osven se ona sto bese na ludi sini.
“Sekoj od vas ke najde nesto za sebe vo parkot”-ni rece Tamara i stvarno taka bese. Se sto e vo parkot e avtenticno i se cuvstvuvas kako site bajki da se vistiniti. Se vozevme so formuli, so brod po Misisipi, gi prosetavme bajkite so vovce, vo kukata na duhovite, Robinzon Kruso, kapetan Kuka, gledavme karneval koj bese parodija na crkvata Notr Dam, Vo fantasy land imase kuklicki so nosii od cel svet, a vo eden mal del gi imase site najpoznati spomenici vo smalena forma. Potoa bevme na 3d proekcija film so Michael Jackson, se slikavme so luge vo kostumi, od poznati crtani filmovi, ama mi ekrivo sto ne se slikavme so Snezana.
24.05.97
Sekoj den ni davaat kroasan, puterce i marmalad za pojadok, voopsto ne smenija. Za “posleden” pat go vidovme Pariz i se upativme kon dvorcite na Loara. Veke navistina ne mozev da stojam na noze, pagav vo koma za spienje, samo informacii i sliki primam denovive i zatoa go pisuvam ova, sekogas da se sekavam.

Mislam deka turava e prenaporna i ne moze da gi sredis vpecatocite. Bidejki cena za sekoj dvorec e 5 E vlegovme samo vo tretiot, tolku samo mozwevme da posetime denta iako ima cetiriesetina dvorci, pomali I pogolemi (Chambord), poveketo se vo privatna sopstvenost no nekoi se drzavni. Vecerta prodolzivme kon Nica.
25.07.97 Nica
Koga se razbudivme vo avtobus vidovme deka nadvor se setaat luge obleceni letno I nasekade mirisase na more. Pocnavme da se soblakame zosto prethodnite denovi bese mnogu ladno I seuste bevme so jakni na nas. Ne smestija blizu do plazata I samo sto se smestivme otidovme na plaza. Duvase veter I mi bese strav da se izbanjam, iako drugite se banjaa. Vecerta trebase da odime na vecera, no odlucivme da ne odime na vecera, resivme da setame pokraj plaza, bese prekrasno, Nica noke, mondenski, moreto bese navistina azurno. Konercno malku osetiv topla I opustena atmosfera, a I se naspav.
Eve tuka se prekinav so pisuvanje, zosto Mare I Zaki vikaat sto das napisam.
26.05.97
Sobravme malku dusa I odma udrivme na shoping. Vo Pariz si kupiv samo haljina crvena I suveniri. Posle otidov na plaza I se resiv da se izbanjam, bese fenomenalno, duri I malce boicka fativ. Vecerta bevme na razgled na Kan, se slikavme so otpecatocite na nekolku poznati glumci. Se zapoznavme so nekolku luge od elektro, pa se dogovorivme za vo disko vecerta, ama odma si legnavme I ne izlegovme.
27.05.97
Trgnavme nakaj Anti… i go posetivme muzejot vo koj se izlozuvaat sliki od Pikaso, i se slikavme na pristanisteto, polno so ribni restorani i bogati jahti, posle patuvanjeto prodolzi nakaj EZ kade bevme vo fabrikata za parfemi “Fragonard”, jas ne se resiv da kupam parfemi zosto kupiv dva kompleta kozmetika.
Porucekta se kacivme na Monako, kade go posetivme Okeanografskiot Institut, dvorecot kade ziveele I ziveat Princot od Monako, Stefani I go posetivme grobot na Grejs Keli vo crkvata Sv.Nikola.Celiot kopmpleks funkcionira kako eden mal grad zasebno od Francija, se vleguva kako da pominuvas eden vid granica zosto plakas vleznica .Odozgora se gleda Monte Karlo so kazinata zgradite na bogatasite. Tolku blisku, a takva razlika megu dvete mesta.
Vo Institutot imase izvonreden zivotinski svet vo akvariumite od Institutot, najrazlicni vidovi na ribi, skolki, morski konjcinja, ajkuli i okoktopodi, posle bevme vo botanickata gradina, samo moze da se pretpostavi koi se vidovi na rastenija i drva bea vo nea. Se simnavme kaj avtobusite i se presoblakavme, bevme zivi komedii, odkoga se ispodoteravme, otidovme vo Monte Karlo-kazinoto-da si ja isprobame srekata /iskreno ne se nadevav deka ke vleguvame vo kazinoto, od Skopje voopsto ne sfativ deka ke vlezeme i deka ke ni dozvolat da se kockame, zosto koga bese Vesna samo Im go pokazale kazinoto preku den i si prodolzile/.
I taka se najdov pred masinata za kockanje i normalno de ti se paga de gubis, I te vlece, ama uste nadvor se preslisav deka samo 10 E ke vlozam i nisto poveke, ne smeevme da slikame ama bev za slikanje koga ti se aga dobivas cuvstvo da vrisnes, i resiv da izlezam so dobivkata, ne bes emnogu ama bese duoplo od toa sto go vloziv. Koga imalo pravilo nekoe, ako sakas da gi vlozis zetonite vo rabotite od prodavnicata inaku treba po nekoj lev kurs da ti gi smenat, batali, se resiv da odam do kraj, da gi potrosam do posleden frank. Si sobravme korpi so znakot na kazinoto, kako i site drugi, samo tie zimaat po edna, a nie po deset, pa po toa se poznavavme deka sme Makedoncinja. Otidovme do parkot blizu do kazinoto i se voshituvavme na ubaviot ambient, ubavo obleceni luge koi vleguvaat od ferari, porshe i sto li uste ne. Isto kako na film, ama ovojpat I jas bev del od toa.

27.05.97Verona
Ja vidovme odnadvor arenata ija posetivme kukata na Julija i se slikavme kako ja dopirame za grada, posakuvajki si plodnost. Potoa mesto vednas da odime na grobot na Julija i Romeo, nie udrivme na shopping, taka da mestoto go zatvorile i tie sto sakaa da go vidat ne bea.
Venecija
Posledna destinacija na turata, ne smestija vo Lido di Jezolo, poznato turisticko mesto blizu do Venecija, polno e so mini hotelcinja, moteli i diskoteki. Se smestivme vo motel “Robi”, I se dogovorivme da odime vecerta vo diskoteka i dvete grupi, zosto medicinarite go prodolzija patuvanjeto vo pravec Barcelona. I taka uspesno se najdovme vo striptiz bar, ne znam dali taka trebase, ili od neznaenje se najdovme vo diskoteka kade imase organizirano striptiz, i na mazi i na zeni.
Ludnica, site isposednavme vo krug okolu striptizerite, i tie pocnaa. Arno ama ne ocekuvavme deka ke zimaat luge od publika, nekolku mashki od drugata grupa i pocnaa i niv da gi soblakaat. Mislam deka site vo isti glas vristevme od smeenje. Mnogu beseludnica.
Utredenta otidovme so brod po kanalot do Venecija, se iznasetavme vo sopstvena rezija, veke se oslobodivme od cuvstvoto deka treba nekoj da ne vodi.
Bevme do plostadot St.Marko, ama ne se vozevme so gondola, ednostavno toa sakav da go ostavam za nekoj sleden pat, zosto nekako mi izgledase mnogu romanticna rabota.
Patuvanjeto prodolzi do Skopje, edvaj cekavme da stasame i da raskazuvane i da gi razvieme slikite, koga si nemavme kamera, toa ti e. Kako i da e vecno ke se sekavam na patuvanjeto.







Patuvanje za Germanija
Hanover 5.08-14.08 2000
Posle edno dobro rastrcuvanje za vizi I nemav nekoe cuvstvo deka ke patuvam za Germanija ama ete ispadna bez mnogu golemo planiranje.
Trgnavme od Skopje vo 10:00 so “Nasir Turs”-Gostivar, pa bevme samo 6 makedonci vo avtobus (Jas, Irena, Bibi, Tanja,Spase i Ivica). Mislev deka ke mi bide tezok patot ama dosta spiev i ne go osetiv. Ne znam dali vo nekoja druga zemja e dozvoleno ama samo kaj nas se slucuva toa: Samo sto vlegovme vo avtobus vozacot ni se obrati na albanski, a i za tekot na patuvanjeto imase prevod samo na nase baranje.
A i muzikata-30 saati ni pustase narodna albanska muzika. Sto da pravime na taa relacija samo avtobusi od Tetovo i Gostivar odat, i plus ovie se vrakaat od odmor doma vo Germanija. Idevme preku Belgrad-Budimpesta-Viena –Vizburg-Hanover, I ne fati okolu 9 navecer sto znaci 35 saati so malku pauzi.
Prviot vpecatok za Germanija bese poveke ili pomalku ocekuvan, pa moze da se kaze duri i veke videno. Sredeni dvorovi so nisko rasprostraneti kuki i garazi, nikade gubre i mnogu mnogu tisina. Na avtopatot nemase mnogu guzva iako ke se prosiruvaat patistata vo poveke liniii, kako sto ni kazaa.
Imav malku strav okolu celata organizacija ama mi pomina koga pomisliv deka ova e Germanija, a ne Balkan, ne smestija vo gimnasticka sala so vreki za spienje, maski I zenski zaedno i sto e najvazno ni gi vratija parite za pat.
Go propustivme EXPO prvata vecer zosto dojdovme kasno navecer ama ke odime denes ili utre. Vtorata vecer imavme prezentacija na zemjite i kako i sekogas nie bevme nespremni so materijal t.e. trebase da doneseme prospekti i razglednici ama sepak se pokazavme so ajvar, rakija, pivo-skopsko i zaedno so bivsite JU im ispeavme “Makedonsko devojce” I “Voljela me jedna vranjanka”.
Gi spomnav bivsite Yu, imase od site po 1-2 pretstavnici, od Srbija bea Sanja i Aca, a od Makedonija se sobravme nekojsi 15 dusi. I sednavme na klupata pred salata i pocnavme da kazuvame vicovi i proagaa strancive i se cudea na koj jazik se razbirame, a site vo glas se smeevme na vicovite, bukvalno kako da sme na odmor na Jadransko more, sto jas i nemav nekoja prilika da go doziveam vo zivotot takvo druzenje so gitari pa samo od zborenje imav slusano kako izgledale tie druzenja pokraj “logorska vatra” i sega barem del od toa doziveav.
Sekoja cest za Portugalcite, maksimalno se spremni so razglednici i nosat instrumenti pa ni napravija mini koncert so tradicionalna muzika, a i del od igrata so bikovi. Razlikata megu tradicijata na spancite i portugalcite e vo toa sto vo Portugalija bikot ne go ubivaat na krajot.
Ispadna super zabava taa vecer, poveketo se iznapija zosto imase mnogu alkohol, so toa sto koga ja probuvaa nasata rakija okokoruvaa oci. Eden od Ircite duri ja zborese utredenta. Odkoga se iznapija poveketo i se spletkaa megu sebe, pa utredenta ne se poznavaa i takvi mi ti raboti.
Stanuvame sekoe utro vo 7:00 so razglas, najcesto so muzika. Ovde lugevo ozbilno si ja sfatile rabotata za konferencijata. Ne stavija vo study group za playing games sto bi znacelo sekoj ima uloga na nekoj od avtoritetite:
-Evropska komisija
-Sovet na Evropa
-Parlament na Evropa
I kako 4 strana se NGO, partii na zelenite i crkvata. (Vednas i ne ni bese super jasno sto treba da pravime, no posle sfativme sto e stosot, se ucis, se vezbas koi se ulogite na sekoja strana kako deluva vladiniot sektor , nevladiniot i crkvata- bese vklucena zaradi katolicive zosto vo nivnite drzavi jak udel vo rakovodenje na drzavata ima crkvata, t.e. papata)
Spaski Ivica i Irena gi smestija vo E-Parlamentot , a jas Biljana i Tanja se smestivme vo grupa-mediumi.
Da ne mi bese ova godisen odmor mozebi I ke se angazirav poveke. Navistina mnogu interesen nacin da se vidi patot ili nacinot na rabota vo tie institucii preku igranje ulogi i donesuvanje odluki. Zamislata e da se vidi nacinot na razmisluvanje na odredeni poedinci bilo da e pripadnik na Evropskata Unija ili ne. Znaci se dava poceten materijal kako tema za raspravija vo konkretniov slucaj bese tema od biotehnologija i toa patentiranje na nov bio-materijal (opsto, bilo da se raboti za patent za materijal: geni covekovi, ziv. ili rastitelni mutacii).
Za da se odobri edno istrazuvanje vo laboratorija sto bi znacelo ~0000 $ godisno potrebna e odredena postapka da pomine. Site avtorski institucii go razgleduvaat predlogot (vo slucajov opsto se razmisluvase, a ne konkretno za covek za rastenija i za zivotni) I sekoja sednica zavrsuva so izdavanje na mislenje i izvestaj do narednoto telo.
NGO, ekologistite i crkvata se vo uloga na nabljuduvaci na odlukite na avtoritetite i sekoj od niv dava mislenje.
Znaci edno istrazuvanje koe bi donelo sakani ili nesakani rezultati za da zapocne, da se odobri i na krajot patentira, pred se treba mnogu pari, a koga parite se vo igra rabotite idat poinaku. Zosto site tela i organizacii baraat nacin da bidat fondirani. Zatoa onie koi nemaat interes od konkretnata rabota (nema da dobijat del) maksimalno ja sprecuvaat rabotata I najcesto vo ovie zemji NGO i crkvata se itekako silni vo toa.
Ova e odgovorot sto nie vo Makedonija ne mozeme ni da zapocneme edno istrazuvanje (a toa sto nemame laboratorii so oprema kako sto treba si e posebna rabota). No nie barem treba da gi preneseme i primenime nacinot na funkcioniranjeto na tie institucii.

Odreden broj od lugevo na konferencijava bea dojdeni samo za da naucat i sekoj kontakt so niv bese sluzben i radi reda muabet.
Taka so Aljas od Nova Gorica (Slovenija) se zapoznavme vecerta na zabavata vo barot vo gradot koga bevme izlezeni i bese super, a utredenta covekot pak sluzbeno se odnesuvase.
Sekoja vecer imase po nekoj, pa ne znam koga tocno se zapoznav so Sergio od Portugalija. Navistina Portugalcive me odusevija zosto se slicni na nas. So Irena go krstivme grof Drakula zosto i stvarno ima takva faca, ama barem se iznapraivme ok muabet. Samo od nego zemav adresa zosto drugive ne mi ostavija nekoj vpecatok deka bi kontaktirale povtorno.
Navistina imase vreme za se, pa duri i vreme da prosetame niz Hanover, ne znam kako ispadna ama se dogovoriv da setame so Aca I Sanja i Aljas ni se pridruzi sto mnogu me iznenadi, da bidam iskrena mi se prisviga I onaka sum sakala plavi so plavi oci cel zivot, pa moze da se kaze deka e moj tip samo sto e navistina cool kako slovenec.
Vo petokot vecerta bevme konecno na EXPO, a moze i denes nedela da odime vecer. Sega pisuvam zosto stanav uste vo 9 a drugive spijat vo soba. Momentalno sme vo eden motel na drugata strana od Hanover (I ke platime 50 DM po covek za dve veceri zaradi toa sto nemasme prevoz porano.) Vo dveve sobi ima samo dva kreveta, a nie sme 7dusi, pa vlecevme zdrepka i jas spiev vo krevet posle tolku vreme na pod.
Vcera odkoga ja napustivme salata se iskilavivme kako budali. Sekoe patuvanje jas se iskilavuvam so stvari i nikako da mi dojde pamet. Vazno se smestivme i sredivme kako sto treba , porucekta bevme da go posetime dvorecot Rathauz so ezeroto, pa bese mnogu prijatno (ama ne mozam da se odusevuvam kako porano, dali deka dosta prosetav, sekoja vtora godina sum po stranstvo). Kako i da e, se si ima svoe belezje, samiot narod sekojdnevieto, moze nekogas da te odusevat, taka gledame na edna kuka vo sporedna ulica potpren velosiped trkacki nezaklucen i si vikame: bre komotcija izgleda nikoj ne krade ovde, ama brzo ni tekna sto e rabotata, sopstvenikot e tolku bogat sto ne mu treba veke pa go ostavil nekoj cigan da go sobere.
Ete od kade se tocacite vo Aracinovo. Pa zenski se vozat na rolerki po patekite na ezeroto, podolu imase i edna mala crkvicka kako od horor filmovite a pocna i da se stemnuva veke. Pa si otidovme nakaj soba.
Denes planirame da odime vo cvetnata gradina pa vecer na EXPO.
Dobro sto ne rabotat prodavnicive zosto sekoe doaganje na KRÜPKE centarot na Hanover zavrsuvase so soping. Ne deka ne si kupiv dobri raboti ama se iskilaviv.
Prozorov gleda na ulica i mozebi eden saat i poveke covek ne pominuva. Mnogu e tisina vo ovie naselbi, samo vo centarot moze da vidis mnogu narod , kolku odis ponatamu e jezivo samotno, vo metro posebno dolu ako cekas. Vcera vo 5 porucek bese stama, zivo pile nemase vo metro dolu kade sto cekavme. Zatoa malku se sekiram kako ke bide vecer vrakanjeto od EXPO. Inaku EXPO e dobro organizirano kako eden cel grad so zgradi, soobrakaj, zicara i paviljonite. Vleznica e denje 50 dm, a od 18 do 21:30 e 15 dm, ama ne moze da se postigne da se vidi. Se zapoznav so eden Germanec koj mu bese 15ti pat da go posetuva EXPO.
Makedonce ne e zivo ako ne napravi nesto. Uspeavme (ova sakam da go podvlecam) da posetime vo petokot 10 tina paviljoni so toa sto nikade ne zastanavme vo red (zasluga na Irena I Spaski). Ova trcanje niz paviljonite me potseti Jadranka (vodicot na apsolventska vo Pariz) koga kazuvase kako Japoncite vo 7 dena ja setaat Evropa i toa 1 cel den Pariz, pa London itn., samo sto nie ne nosevme kamera.
Bez kamera gjabe slikavme ne moze nisto da se dolovi.
Vo tie paviljoni sto vlegovme Jemen, Kina, Belgija, UK, najcesto se se plaka ama sobravme dosta materijal. Vo poveketo novinata e vo toa sto se prikazani najnovite pronajdoci ili dostignuvanja vo kompjuterska tehnika i tehnologii, imase vo eden od niv mnogu dobra komjuterska simulacija. Kujna so kujnska oprema, i navidum e nesto prosto, no taka e postaveno da imas moznost da go zaokruzis i od ednata strana gledas prazna kujna, a od drugata strana odnapred gledas maz i zena kako se dvizat. Sekogas sum se odusevuvala od hologramite vo serijata Star Trek. Mislev deka ke projdat dosta godini duri da se pocne so tie hologrami, a ova e eden vid pocetok na toa, kade li ke ne odnese ova tehnologijava, posebno kompjuterska, Ke mozes da si napravis hologram od nekoj grad na pr. Pariz i da gi vklucis site luge sto gi sakas kako hologrami.

Dobro ne e samo toa sekoja zemja se pretstavuva so najinteresnoto. Razbrav deka Expo se oddrzuva na nekoi 8 do 10 godini i Ajfelova kula bila del od Expo izlozbata oddrzana vo Pariz. EXPO e investicija od ne znam kolku nuli ama so toa sto sekojdnevno e posetena ke gi izvadat parite.

Bevme da go vidime drugiot del od Hanover kade se naogase Botanickata gradina. Sto da rаskazuvam, imase kakvi se ne cvekinja i vidovi drva, prekrasno, vo eden del zatvoreni vo drug otvoreno zavisno od tipot na cveketo, nie se slikavme kaj orhideite, ama ne moze da dolovi. Potoa preku patot imase druga gradina vo stilot na vienskite gradini sto se naogaat pred dvorcite, so trevnjaci i potstrizeni grmuski vo vid na lavirint , da se izgubis imase i vo eden del od gradinata konjska trka, no so specijalen vlez a nie nemavme ni tolku vreme, pa se setavme megu lavirintot. I tolku mi bese prijatno, me potseti na filmovite so site tie spletki i ljubovi po dvorovite sto se slucuvale, imase edna smirenost vo celata gradina mozes da se relaksiras nekako. Imase i edna povisoka karpa od koja tecea vo mlazovi voda pa se iznaslikavme i tamu.

Patot za nazad ne go ni osetiv letavme niz granici i jas samo spiev od premor.
Skopje 14.08.2000

Patuvanje kon Ukraina
29.04.1999

Startot na patuvanjeto bese pomesten za eden den i toa trebase da bide dovolen znak za baksuz. Trgnavme dva avtobusi (6:20), vo edniot nie so dirigentite Ankica i Ilija, a vo drugiot bea Ramce so mandolinski orkestar.
Site granici gi pominavme so normalni zadrzuvanja (mito so vino, a negde duri i pari). Skopje, Ruse (BG), Bucharest (Ro).
Na nase iznenaduvanje na (30 04.) koga stasavme na Romansko Moldaviska granica ispadna deka nemame viza. Pa normalno ona sto go imavme vo pasos, ne e viza tuku nasite ne zafrknale, GUVR gi sobra parite za vizi, I ni napisaa ¡§patuva delovno vo Moldavija¡¦, I uste edna ¡§patuva delovno vo Ukraina¡¨. Se znae deka toa ne moze da bide viza zosto vizata ti ja izdava ili ambasadata ili nekoe konzularno pretstavnistvo od doticnata zemja.
Na granica sedevme negde 12-13 saati. Nekoi se rastazija, ili podobro da kazam se iznerviraa, no nisto ne se sluci. Dojde nekoj od glavnite na vojskata (zosto vojskata im ja cuva granicata) I ni go povtori istoto: ¡§ili platete 30$ po covek ili vrakajte se¡¨. Nie od horov moze i ke dadevme, ama Ramce i decava nejkea i resivme da se vratime za Skopje.
Sto pati do sega si imam povtoreno da ne veruvam vo organizacijata na horot, zosto ova e i nivna greska. Taka zaradi 30 $ po covek i losa organizacija, go propustivme Dnjepropetrovsk i plovenjeto so splav (na koj trebase da nastapime) po Dnjepar. Sigurno bi bilo dobro.
Taka trgnavme kon Bucharest nazad po patot, so cel da go razgledame i jademe na nekoe kulturno mesto.
Go posetivme ¡§Domot na narodite¡¨ili po obnovata od strana na Causesku Parlamentot. Povtorno premnogu ocekuvavme i ispadna deka samo toa i ke bide se. Ni pokazaa kade se zakopani zrtvite od skoresnata revolucija (zakopani se site zaedni i revolucionerite i neprijatelot). Sledna rabota bese luna parkot ama ne primaa ni dolari ni marki.
Mozebi postojat, a sigurno e taka, mnogu ubavi mesta, ama ne gi vidovme. Moj vpecatok e deka samo toj gradi vredi vo cela Romanija. Siromastija na sekoj pogled, stari trosni zgradi, mizerno obleceni luge, se e ramnica, a i mocurista. Ne sakam poveke nikogas da odam nakaj istok samo zapadno.
Posle Bucharest se najdovme na granica, rucek vreme, samo sto nie ne sfativme deka e 1 maj ¡§denot koga se pravi izlet so skara¡¨, pa lugeto na granica se pogrizija da sedime na sonce 4-5 saati, eh pa nie i onaka ne nosevme skara.
Povtorno si plativme mito.
Vednas po vlez vo Bugarija sednavme vo edno kafance 2-3 saati. Mandolinskiot orkestar gi zedoa mandolinite i go svirea repertoarot, nasite soferi i taka se ludi, se nalutija i trgnavme. Se raspeavme, pa prodolzivme vo avtobus da peeme, a jas im dirigirav.
Resivme da go gledame ¡§Maskata na Zoro¡¨ ama nekade na sredina od filmot primetiv deka vozacot vozi po ednosmerna ulica. Zenive napred ne samo sto primetile tuku fatija da se pijancat so rakija i da se smeat.
Nok¡¦. Site sme vo nekoja sostojba na premor. Se me boli, nozete mi se oteceni, koskite me bolat, vratot mi e zdrven I celoto preladeno. Sega e 10 min. do 12 po nase, a kaj niv skoro 1 po polnok, ne znam kako mislat da najdat prenokuvanje vo Sofija, ama ke vidime.
Eve ne sopre policija i normalno kolku mozev da vidam projde rabotata so cigari, moze i nekoe pivce.
Eve Bozana izjavuva:¡¨sto si mislevte deka ova e patuvanje za Ukraina, ova e cetiridneven Camel Trophy¡¨.ƒº


Wednesday

Patuvanje za Anglija
27.07.1995
Site nervozi okolu trgnuvanjeto za Anglija prestanaa koga trgnavme vo 12:30 od Skopje. Se do Belgrad patot ne go ni osetiv, mozebi zosto e dobar busot ili zosto bev premnogu vozbudena.
Posle Belgrad pocnaa granici, a nabrgu i znacaen grad Budimpesta. Bese noke i se bese prazno, no go pocuvstvuvav gradot isto taka kako minatiot pat koga bev. Imavme problemi so Slovacka granica t.e. sekade ne zastanuvaa, no tamu najmnogu. Za golemo cudo ne se nervirav i dobro go podnesuvav patot. Samo ednas vo tie 4 dena pat pocuvstvuvav deka mi e loso, no zemav edna tableta i se se sredi. Prvata vecer imav problem da spijam vo avtobus, ama koga si umoren nisto ne prebiras, samo sakas da ja stavis negde glavata. Samo sto gi odminavme ulicite na istok vlegovme vo zapadnite, cisti polni so cvekinja. Vo Germanija pominavme noke, no zatoa Brisel ispadna ubedlivo najubav grad sto ni stoese na patot.
Ne mi se veruva deka posle 3 dena stignavme vo Francija (Dunkerque) ne smestija vo eden hotel “Formula 1”- Billon, bevme vo soba jas, Sneze i Natasa. Celiot hotel e vo vid na eden paket se se pakuva i rasklapa, mnogu prakticno.
Vecerta (okolu 9:00), se prosetavme do centarot na gradot, prvin mislev deka sme vo nekoj avetinski (napusten) grad, no posle vidov po nekoj covek ili kola. Bese nesekojdnevno vo sekoj slucaj, zosto ne gi poznavam francuzite vo toa svetlo.

Sabajleto (trgnavme vo 3 sabajle) za Lamans, bese interesno da se vidi toa ogromno prostranstvo od objekti, restorani, free-shops, golemi stolbovi, no ne vidov ni kapka od LaMans zosto go pominavme so podzemniot voz “Shuttle”.
Podzemniot tunnel bese izgraden pred pet godini (od dvete strani kopaa i francuzite i anglicanite) i sega moze da se patuva 30 min. mesto 4 saati so traekt.
Konecno zastanavme na Anglisko tlo, imavme problemi so patot, ne so toa sto se vozi na levo, tuku so oznakite na patot i vrtevme krukcinja.
Duri togas osetiv nekoe voznemiruvanje, bese den I mozevme po patot da ja razgleduvame celata zemja. Stignavme vo Midelsbrough vo 6 vecerta I ne precekaa domakinite so koli.


30.07.1995
Site zaedno pojdovme kaj Anna vo nejzinata vila ( ogromna farma) i padnavme vo nesvest od odusevuvanje, imase sonce, celoto zito svetese a na farmata imase ogromna livada so ezerce na sredina, cvekinja i staklena gradina.
Otkako ne podelija po kuki domakinite (Dave and Marien) ne odnesoa vo nivnata kuka. Moze da si zamislis sto zborevme po cel pat “lele kakvo e “, “lele super e “, “lele kako vo son da sme”
31.07.
Familijata vo koja sme smesteni ima dva sina Sajmon 21 i Gulijan 24. Iaat kuka od sonistata, farma so 3 polinja (kolku tutunski kombinat) i ne znaat kolku pari imaat. Prvo koga se kacivme vo sobata pocnavme da se slikame, se butnavme vo banjata i se slikavme (a duri I vristevme) ima kada kako na Aleksis od “Dinastija”. Vecerta otidovme na zabava vo kukata na Anna (organizatorkata), t.e vo nejziniot ambar, dojdoa i c’esite I bese ludo. Izmesav nekolku specijaliteti denovive: pasta, lazanji, ribi so se i sesto vnatre, imaat mnogu poinakva hrana od kaj nas, mnogu zelencuk i ovosje, duri gi sluzat i zaedno, no ne jadat leb, samo crispy ili dvopek.
Vecerta na zabavata site familii donesoa edno cinivce so solena hrana, a drugo so blago i plus za pienje ( a ne kako kaj nas samo eden da sprema)
Utredenta bese natprevarot II kategorija zosto za I zadocnivme, a doznavme deka go odlozile od 29 na 30 samo zaradi nas, ama nie ne stignavme ni na 30 i morale da go oddrzat. I taka ucestvuvavme samo so narodnite od S.Stojkov “Selska Suita” I “Bitolka”. Osvoivme II mesto 98 poeni od 100 I 225 funti ili 500 DM.
Mi padna vo oci koga ja citaa kritikata za nas deka imase samo komplimenti, nitu edna zamerka, a za drugite kritika, ama moze bilo namesteno .

Vo sekoj slucaj Anglicanite se pokazaa vo vistinsko svetlo vo site sferi, onakvi kao sto gi ocekuvav. Ovie nasive vecerta ne odnesoa vo eden pub “Quins head” taka e krsten pabot zosto Henri IV i ja otsekol glavata na svojata zena. Ima mnogu pabovi vo gradov so mnogu cudni i smesni iminja. Vo pabot Sara slavese rodenden, sekoj den imame po nekoj rodenden, Ankica, Viki. Vo pabot razgovravme za drustveni igri, mi kazaa deka igraat vist, a mi pokazaa i eden trik.
David
Lovel
Inyon
Aebby

Se zemaat 10 para po dve karti I drugiot izbira par i go razmestuva, gi sobiraast kartite i gi raspredeluvaat kasko bukvuite od zborovite i go prasuvate toj sto igra vo koj red se.
Vist. Se delat 14 karti, (a drugite se trgaat) po covek i se sece karta sto ke bide adut i taa boja e najsilna, se frlaat vo krug po red i gi sobira eden sto ima najgolema karta kec pa kral pa nataka, a onoj sto ke frli adut boja gi zema. Igravme so Sajmon i Julian, nokaut vist isto samo se deli po 7,6,5,4,3,2,1 i se otstranuva sekoj sto ke izgubi duri ne ostanat dvajca. Taa vecer se utepavme od zborenje, ne mozevme da se razdelime so lugevo, jas raspravav za istorija na Makedonija (se gleda deka Vanco mi e tatko) I me izraduva sto barem nesto cul David za Aleksandar Makedonski na TV.
Utredenta pak bevme cel den vo gradot, na natprevar gi peevme “jas ke ti kupam” I “Ej leno”, no samo peackata grupa od horot i osvoivme 6 mesto, a “detelinki” (zenskiot del od grupa sintezis), dojdoa zaedno vo avtobus so orkestarot so Dragan Dautovski) osvoija 4 mesto.

Pred da gi cueme rezultatite napravivme gumbus so hrvatite ( nekolkumina od Turcija, Litvanija, Romanija, Cekoslovacka i Slovacka).
Se nadevam se snimilo na lentata. Poesle toa go setavme cel Midelsbrough i resiv da svrtam do kaj Stefan ama ne bese doma.
Si kupiv fustan, a i nekoi raboti za Stefan. Epten e poskapo, no ima nekoi sitnici za po 1 funta.
Sneze vikase “ti samo za Stefan kupuvas”, mu kupiv i na brat mi patiki.

Se vrativme okolu 6 i otidovme vo Witby, mesto na Severno more, prekrasen pogled na pristanisteto, spomenik na James Kuk i dvorecot na Drakula, mnogu vili i brodovi i ribni restorani.
Sednavme vo eden restoran da vecerame, zemavme specijalitet so riba, a za desert sladoled so vocna salata. Ne ponudija da zememe bilo koj riben specijalitet za da probame morska hrana, ama nie prosti odbravme najobicna riba so kompircinja. Posle otidovme da go pipneme moreto, ama bese nesto najladno sto sum doprela. Vecerta pak ne mozevme da se razdelime od muabeti.
Me cudi kako dobro se snajdov duri me pofalija domakinite, ama koga se slusnav na kasetata sto ni ja pustija se razocarav koi gluposti i gramaticki greski gi pravam.
Utredenta pak vo Midelsbrough, peevme vo parkot, ama denta se vrativme porano doma. I mesto da se naspieme kako luge, se soncavme. Nemase nikoj da ni otkluci I otidovme niz farmata da gi barame, I koga ne presretnuva eden plav tip ko od Holivud da padnal i ni objasni kade da gi barame. Za farmata veke raskazuvav. Posle bidejki ne bea doma, si se raskomotivme so Sneze kako doma, sakavme da se pikneme vo kadata ivo pena da se slikame ama nisto.
Ovde prekinav zosto sega sme vo satlot i se simnavme. Inaku pisuvam vo avtobus I zatoa ne se cita nisto.
Znaci ponataka, vecerta bevme na koncert vo skoloto vo Stouksli, a posle toa doma.
Utredenta orkestarot imaa natprevar a nie udrivme vo soping. Sneze mi vristi nad glava : “voz,voz, voz, a sega vika: napisi za toa deka te slikav vo vozot so usta otvorena I ti se gledase sestka karies!”
Vecerta 3.08
Imavme gala koncert, fino bese samo sto jas na noze spiev. Bev pretepana za spienje
Na 4.08
Trebase vo 9 da trgneme, dojdoa site gazdi, nekoi duri i solzi pustija. I nasata Merien zaplaka.
Trgnavme na pat za doma i uspat trebase da zavrtime za nakaj London, kako sto bese veteno vo Skopje. No baksuzi, samo na 5m od London, nikoj ne sakase da se osudi da vleze, petok, vikend imase nenormalna guzva vo soobrakajot I morase da imas vodic za da vlezes, ama nisto ne napravivme.
Site mladi odpozadi vristevme da se vleze vo London, ama zarem ovcarot gi slusa ovcite, si izbleavme duri padnaa I nekoi zakani deka nema da peemevo Francija, ako ne ne vnesat I pak nisto.
Za se bese docna zosto nemavme vodic, organizacija, za London da se vleze, poseti 1 cas i izleze bea potrebni 5 saati.

Francija
Vecerta otkako go pominavme La Mans, ne smestija vo hotel “Formula 1”. Sabajleto otidovme da peeme na plostad (sepak sme ovci, site sto se derea si legnaa na brasnoto), a posle ne odnesoa na plaza.
Barem okean vidovme konecno ako ne nisto drugo. Udrivme na slikanje, ne se izbanjavme zosto nemase vreme, a duvase nenormalen veter. Vecerta bevme po prodavnici i vo krevet t.e. ne izlegovme nikade iako sakavme da pojdeme vo nekoe disko, ama Donco od agencijata ni kaza deka ima vo Belgija, a ne tuka I sedevme vo Soba kaj nas pa kaj Viki. Bozana si kupi rolsuli, site gi isprobavme, se povozev niz hodnicite. Bozana mi rece deka super sum vozela.
Moze ke gi prodava. Se mislev dali da gi kupam.
Vo avtobus ni dadoa za jadenje po eden leb i 5 zdenki, ovde Sneze me poprava deka se 4 zdenki i edno sise voda za 4 dena pat, a 2 kanti eurokrem, kaskaval i salama sto bea poneseni od Skopje, nikade gi nema.
Idioti, samo gledaat da zgrabat sto poveke. Se suskase deka ke odime do Pariz ama I za toa nisto. Navodno avtopatot okolu Pariz se renoviral (boze gospode vo letna sezona, nema blage veze) I taka si trgnavme po istiot pat za nakaj doma.
5.08
Stignavme do Brisel I ne simnaa vo edna pustelija, a plus nedela, nisto ne raboti, mi ostanaa francite, i kako objasnuvanje Donco rece deka ne sme smeele da zastaneme vo gradot zosto imame samo tranzitna viza. Toa znaci i vo drugite (Germanija I Ungarija ) nema zastanuvanje.
4000 km za nigde da ne vlezeme, no dobro se gleda segde arhitektura, dobri kuki dvorci, fabriki, polinja, shumi, se sto e porazlicno od kaj nas i toa vredi da go gledas koga si so avtobus zosto so avion go nema toa cuvstvo. Vo sekoj slucaj moram da go izdrzam patot kakov I da e.

This page is powered by Blogger. Isn't yours?