ekskurzii, setancii i sto li uste ne?
Thursday
Patuvanje vo Kapadokija, Turcija 5-14 Dekemvri 2004
Kapadokija info:
Cappadocia-Kapadokija
Regionot poznat uste od anticki vreminja kako Kapadokija e sredisteto na mozebi edno od retkite cuda sto gi kreirala prirodata.
Gi vklucuva provinciite na Aksarej, Nevsehir, Nigde, Kajseri I Kirsehir. Za poveketo od lugeto imeto Kapadokija znaci gradovite I nivnite predgradija na Ucisar, Goreme, Avanos, Urgup, Derinkuju, Kajmakli I Ilara, kade vo tekot na milioni godini zemjata formirala fantasticni formi “samovilski ogaci” koi izgledaat opfateni so gradovi I kuki koi se protegaat mnogu metra dlaboko vo zemjata I se site obvieni so atmosfera koja e vonzemska.
Pripremete se da zemete zdiv I da propatuvate vo regionot na Kapadokija, kade majkata priroda nepreceno napravila cuda koi se doblizuvaat do imaginacijata I kade zivite elementi na istorijata, kulturata, umetnosta I opstestvoto se na cuden nacin povrzani.
Pred milioni godini, vo Neolitickiot period trite od planinite Ercijes, Hasandag I Guludag bile vistinski aktivni vulkani, za sto svedocat crtezite pronajdeni na sidovite od pesterite.
Erupcijata ocigledno pocnala vo docniot Miocen, pred skoro 70 milioni godini od koja lavata pocnala nemerlivo da tece vo ezeroto Neogen.
Platoto od oladenata masa isfrleno od golemite vulkani bilo postojano nadograduvano so erupciite na pomalite I pomalku opasni vulkani.
Od docniot Pliocen pa natamu ovie sloevi od masata bile izlozeni na erozija od odzd I vodite od ezerata I rekite, osobeno vo Kizilimak, rezultirajki vo nesto sto go gledame denes.
Vodata od poplavite vo kombinacija so silnite vetrovi gi svlekla pomekite vulkanski karpi ostavajki razni varijacii I rezultirajki vo formacii poznati kako “samovilski ogaci” od koi moze da se najdat poveke tipovi vo Kapadokija, konicni, porozni, kolumni, so forma na pecurka I duri I kako nesto sto nosi kappa.
Regionot na Kapadokija bil naselen uste od predistoriski vreminja. Dokaz za ova se podzemnite oblasti kako sto se Kosi, Hojuk, Nigdse, Asikli Hojuk vo aksaraj I Civelek Kave vo Nevsehir.
Za vreme na bronzenoto doba, Kapadokija podpadnala pod Asirska civilizacija za sto se pronajdeni zapisi.Istrazuvacite pronasle takanareceni “Kapadokiski tabli” ispisani so kunekskno pismo-tekst koj objasnuva zakonski regulative, kamatni stapki, bracni dogovori, trgovski zzdelki I mnogu drugi pisanija.
Hatitite, sledeni od Frigijcite, Persijcite, Romancite, Vizantijcite Selgucite I Otomanite ostavile pecat za nivnoto postoenje.
Zaradi svojata mestopolozba Kapadokija bila dosta kriticna I strateska regija. Vaznite trgovski patista-vklucuvajki go patot na svilata-transverzirale na istok-zapad, sever-jug.
Kako rezultat na gustiot soobrakaj regionot bil pod konstantno vlijanie istorisko I kulturno. Mnogu veruvanja I filozofii se sudirale I si vlijaele megu sebe.
Regionot bil pod postojani napadi, grabezi I premestuvanja na naselenie.
Za da se zastitat zitelite pocnale da ziveat vo otvorite od karpite cii otvori mozele lesno da se pokrijat I da ne bidat zabelezani od neprijatelot odnadvor. Bidejki se slucuvalo da treba da ostant podolgo vreme sokrieni vnatre, ovie skrivalista stanale subterenski gradovi, kade postavile izvori za voda, mesta za cuvanje hrana, vinarii I hramovi.
Nekoi od niv datiraat uste od hristijanskoto doba.
Vo ranite godini na prviot millennium, grupi na hristijani begajki od Romansko nasilstvo pocnale da se vseluvaat vo nepristapnite krila na Kapadokija barajki zasolnistvo. Edna grupa koja pristignala od Erusalim preku Antiok(Antakija) I Cezarel (Kajseri) vo vtoriot vek se naselila vo reginot sega narecen Derinkaj.
Tie primetile deka mekite vulkanski masi se lesni za oblikuvanje I pocnale da gi prosiruvaat prirodnite pesteri, povrzuvajki gi zaedno I vo vrvovite formirale kapeli, crkvi I celi manastiri, a koi gi pravele so cel za mir I sigurnost koja ja posakuvale.
Se smeta deka ima poveke od 1000 crkvi I manastiri vo Kapadokija.
Varijabilnosta I umetnosta na nivnata arhitektura, izgledot I dekoracijata se fascinantni I vcudoviduvacki.
Edna cela lepeze od religiozna arhitektura-baziliki so edinecni, dve I tri kupoli, krucijalni formi, so hodnici, kolumni, agli moze da se najde vo ovie crkvi I seto toa bilo izdlabeno od oladenata vulkanska masa.
Mnogu od crkvite se oboeni iscrtani so ikoni ifreski. Ovie crkvi kako I podzemnite gradovi se vo postojano oddrzuvanje, reparacija I restavracija I pokraj toa sto primaat iljadnici posetiteli godisno.
Mnogu poveke moze da se najde vo istorijata na Kapadokija otkoku vo istorijata na paganite I hristijanstvoto.
So doaganjeto na islamot vo anadolija, stanala dom na brojni poznati Muslimanski uciteli I filozofi. Vo 14tiot vek, turskiot I muslimanski misticar Haci Bektas Veli se naselil vo Nevsehir vo seloto koe denes se vika Haci Bektas.
Korenite na ovaa filozofija, koi bile od golema vaznost z aobedinuvanje na raznite turski grupi vo Anadolija nasle primena vo duhot I soddrzinata na deklaracijata donesena vo 1948 Univerzalna deklaracija za covekovi prava.
Junus Emre, drug poznat mislitel I poet isto taka ziveel vo Nevsehir nekoe vreme.
Srceto ispolneto so ljubov na ovoj poet vlijaelo I inspiriralo mnogu luge nasekade niz svetot.
Vo 1991 Unesko resilo taa godina da bide komemorativna godina za 750tata godisnina od raganjeto na ovoj poet.
Vo provincijata na Nigde, na rastojanie od 40 km. od Aksaraj do Selime se prostiraat crkvi so freski I ikoni. Od site oblasti koi vredat da se vidat se izdvojuvaat Egritas, Agac, Alti, Kosar, Jilanli Purenm I Sivisli crkvite.
Ako se prasuvate sto se belite oblaci koi letaat iznad vas togas znajte deka toa se belite gulabi koi gi sirat krilata na nivniot pat niz dolinata na Goreme, Urgup, I Kiziliusir, Nevsehir I Kajseri.
Spored muslimanskoto veruvanje golubot e symbol na semejstvoto I mirot, vo Hristijanstvoto e symbol na bozjiot duh.
Vo visinite na skoro site dolini vo regionot moze da se zabelezi dupki-gnezda na golubi izdlabeni vo karpite.
Ako sakate da snimate so vasata kamera togas gradot Ucisar, 7km oddalecen od Nevsehir ima izgled na koj ne moze da mu se odolee.
Od visinite na Ucisar katedralata imate izvonredno I neobjasnivo prekrasen pogled na celiot region.
Kako doagate do Goreme regionot taka se doblizuvate do “verskite centri” kade vozduhot e redok so enigmaticen primes.
Goreme I negovata okolina se smeta deka bile koristeni kako nekropoli za Romanskoto vreme od strana na zitelite na Venesa-Avanos.
Crkvite vo Durkus, Kadir, Jusuf Koc, El Nazar, Sakli, Meriem, Ana I Kilicar ve ostavaat bez zborovi. Otvoreniot muzej vo Goremee mestoto kade se pojavilo “edukativen system” koj gi obedinuva site idei na Hristijanstvoto akoe go osnovale Sv. Bazil golemiot I negovite braka. Vo crkvata Tokali, kapelata na Sv. Bazil I Elmali, arhitekturalnite detail I freski se socuvani kako da se izraboteni denes.
Freskite vo crkvata vo Kavusin se navistina neobicni zaradi nesekojdnevnite kompozicii. Kavusin se smeta I za prviot grad koj bil naselen vo regionot, a se naoga 2km od Goreme.
Vo HaciBektas, 45 km od Nevsehit ima ubav muzej vo koj se naoga grobot na poznatiot filozof Haci Bektas Veli.
Ksko sto bese veke spomenato vo regionot na kapadokija ima podzemni gradovi koi se fascinantni, osobeno onie vo Kajmakli, Derinkaj, Mazi, Ozkonak I Tatlarin, vo oblasta Kirsehir posebno impresivni se onie podzemni gradovi kako sto se Mukur, Dulkadiril, InliMurat I Kumbetalti.
Site ovie bile koristeno kako zasolnista za podolgo vreme I so nivnata restavracija denes se otvoreni za posetiteli.
Pokraj crkvite I podzemnite gradovi posetitelite imaat moznost I da se zapoznaat so umetnosta na Selgucite I Otomanite. Tokmu zatoa Kapadokija e naznacena za svetsko bogatstvo od stranan na Unesko.
Koga pominuvate pokraj Kajseri zadolzitelno zastanete kaj muzejot na medicinata koj porano bil uciliste I bolnica I koj bil izgraden vo cest na sestrata na Gevher Nesibe sestrata na /selguk sultan Gijasedin Kejhusrev I vo 1205.
Izvonrednata rabota koja e od istoriska I umetnicka vaznost vo Kirsehir oblasta gi vklucuva Kanabej Gamija, Ahi Evran Gamija, Asik pasa grobnicata, Melidazi grobnicata, Junus Emre grobnicata, I mostot Kesikopru.
Ako zemete letecki balon za da go razgledate regionot, Kapadokija nesebicno ke vi go otkrie seto cvoe prirodno bogatstvo prosireno so sirokata imaginacija elegantno izrabotena so rakata na covekot.
Patuvanjeto e unikatno I nesekojdnevno iskustvo da se leta zaedno so gulabite vo oblacite I da s esledi beskrajniot I magicen teren ispolnet so crkvi, konusovidni ogaci, pecurki I kapi na ogacite.
Prodavnicite I pazarite ispolneti so zanetciski raboti vi nudat paleta od boi, formi,I razlicnosti:lokalni kukli, slatki, delovi od obleka so siot sarm I boi, marami.
Grncarstvoto, porcelanot kozata racna izrabotka I vinarstvoto se mnogu razvieni aktivnosti vo regionot na Kapadokija.
Pokraj novite tehnologii na izrabotka na vino nekoi vinari go imaat zadrzano stariot metod na pravenje na vino.
Kako I da e vkusot na jako crveno ili misticno belo vino posluzeno vo grnce ili kristalna casa e nezaboraven.
Grncarstvoto poznato vo regionot e najrazvieno vo avanos 18km od Nevsehir, kade ima centar za grncarstvo. Moze da gi posetite I probate da izrabotite nekoja forma samite, normalno pod nadzor na majstorite I so nivna moralna poddrska. Na krajot mozebi I ke kupite nekoja figura.
Kapadokija saka da bide symbol na nezaboraven spomen I symbol na mir na koj potsetuvaat belite gulabi koi letaat vo oblacite nad nea.
-Kraj-
Kapadokija info:
Cappadocia-Kapadokija
Regionot poznat uste od anticki vreminja kako Kapadokija e sredisteto na mozebi edno od retkite cuda sto gi kreirala prirodata.
Gi vklucuva provinciite na Aksarej, Nevsehir, Nigde, Kajseri I Kirsehir. Za poveketo od lugeto imeto Kapadokija znaci gradovite I nivnite predgradija na Ucisar, Goreme, Avanos, Urgup, Derinkuju, Kajmakli I Ilara, kade vo tekot na milioni godini zemjata formirala fantasticni formi “samovilski ogaci” koi izgledaat opfateni so gradovi I kuki koi se protegaat mnogu metra dlaboko vo zemjata I se site obvieni so atmosfera koja e vonzemska.
Pripremete se da zemete zdiv I da propatuvate vo regionot na Kapadokija, kade majkata priroda nepreceno napravila cuda koi se doblizuvaat do imaginacijata I kade zivite elementi na istorijata, kulturata, umetnosta I opstestvoto se na cuden nacin povrzani.
Pred milioni godini, vo Neolitickiot period trite od planinite Ercijes, Hasandag I Guludag bile vistinski aktivni vulkani, za sto svedocat crtezite pronajdeni na sidovite od pesterite.
Erupcijata ocigledno pocnala vo docniot Miocen, pred skoro 70 milioni godini od koja lavata pocnala nemerlivo da tece vo ezeroto Neogen.
Platoto od oladenata masa isfrleno od golemite vulkani bilo postojano nadograduvano so erupciite na pomalite I pomalku opasni vulkani.
Od docniot Pliocen pa natamu ovie sloevi od masata bile izlozeni na erozija od odzd I vodite od ezerata I rekite, osobeno vo Kizilimak, rezultirajki vo nesto sto go gledame denes.
Vodata od poplavite vo kombinacija so silnite vetrovi gi svlekla pomekite vulkanski karpi ostavajki razni varijacii I rezultirajki vo formacii poznati kako “samovilski ogaci” od koi moze da se najdat poveke tipovi vo Kapadokija, konicni, porozni, kolumni, so forma na pecurka I duri I kako nesto sto nosi kappa.
Regionot na Kapadokija bil naselen uste od predistoriski vreminja. Dokaz za ova se podzemnite oblasti kako sto se Kosi, Hojuk, Nigdse, Asikli Hojuk vo aksaraj I Civelek Kave vo Nevsehir.
Za vreme na bronzenoto doba, Kapadokija podpadnala pod Asirska civilizacija za sto se pronajdeni zapisi.Istrazuvacite pronasle takanareceni “Kapadokiski tabli” ispisani so kunekskno pismo-tekst koj objasnuva zakonski regulative, kamatni stapki, bracni dogovori, trgovski zzdelki I mnogu drugi pisanija.
Hatitite, sledeni od Frigijcite, Persijcite, Romancite, Vizantijcite Selgucite I Otomanite ostavile pecat za nivnoto postoenje.
Zaradi svojata mestopolozba Kapadokija bila dosta kriticna I strateska regija. Vaznite trgovski patista-vklucuvajki go patot na svilata-transverzirale na istok-zapad, sever-jug.
Kako rezultat na gustiot soobrakaj regionot bil pod konstantno vlijanie istorisko I kulturno. Mnogu veruvanja I filozofii se sudirale I si vlijaele megu sebe.
Regionot bil pod postojani napadi, grabezi I premestuvanja na naselenie.
Za da se zastitat zitelite pocnale da ziveat vo otvorite od karpite cii otvori mozele lesno da se pokrijat I da ne bidat zabelezani od neprijatelot odnadvor. Bidejki se slucuvalo da treba da ostant podolgo vreme sokrieni vnatre, ovie skrivalista stanale subterenski gradovi, kade postavile izvori za voda, mesta za cuvanje hrana, vinarii I hramovi.
Nekoi od niv datiraat uste od hristijanskoto doba.
Vo ranite godini na prviot millennium, grupi na hristijani begajki od Romansko nasilstvo pocnale da se vseluvaat vo nepristapnite krila na Kapadokija barajki zasolnistvo. Edna grupa koja pristignala od Erusalim preku Antiok(Antakija) I Cezarel (Kajseri) vo vtoriot vek se naselila vo reginot sega narecen Derinkaj.
Tie primetile deka mekite vulkanski masi se lesni za oblikuvanje I pocnale da gi prosiruvaat prirodnite pesteri, povrzuvajki gi zaedno I vo vrvovite formirale kapeli, crkvi I celi manastiri, a koi gi pravele so cel za mir I sigurnost koja ja posakuvale.
Se smeta deka ima poveke od 1000 crkvi I manastiri vo Kapadokija.
Varijabilnosta I umetnosta na nivnata arhitektura, izgledot I dekoracijata se fascinantni I vcudoviduvacki.
Edna cela lepeze od religiozna arhitektura-baziliki so edinecni, dve I tri kupoli, krucijalni formi, so hodnici, kolumni, agli moze da se najde vo ovie crkvi I seto toa bilo izdlabeno od oladenata vulkanska masa.
Mnogu od crkvite se oboeni iscrtani so ikoni ifreski. Ovie crkvi kako I podzemnite gradovi se vo postojano oddrzuvanje, reparacija I restavracija I pokraj toa sto primaat iljadnici posetiteli godisno.
Mnogu poveke moze da se najde vo istorijata na Kapadokija otkoku vo istorijata na paganite I hristijanstvoto.
So doaganjeto na islamot vo anadolija, stanala dom na brojni poznati Muslimanski uciteli I filozofi. Vo 14tiot vek, turskiot I muslimanski misticar Haci Bektas Veli se naselil vo Nevsehir vo seloto koe denes se vika Haci Bektas.
Korenite na ovaa filozofija, koi bile od golema vaznost z aobedinuvanje na raznite turski grupi vo Anadolija nasle primena vo duhot I soddrzinata na deklaracijata donesena vo 1948 Univerzalna deklaracija za covekovi prava.
Junus Emre, drug poznat mislitel I poet isto taka ziveel vo Nevsehir nekoe vreme.
Srceto ispolneto so ljubov na ovoj poet vlijaelo I inspiriralo mnogu luge nasekade niz svetot.
Vo 1991 Unesko resilo taa godina da bide komemorativna godina za 750tata godisnina od raganjeto na ovoj poet.
Vo provincijata na Nigde, na rastojanie od 40 km. od Aksaraj do Selime se prostiraat crkvi so freski I ikoni. Od site oblasti koi vredat da se vidat se izdvojuvaat Egritas, Agac, Alti, Kosar, Jilanli Purenm I Sivisli crkvite.
Ako se prasuvate sto se belite oblaci koi letaat iznad vas togas znajte deka toa se belite gulabi koi gi sirat krilata na nivniot pat niz dolinata na Goreme, Urgup, I Kiziliusir, Nevsehir I Kajseri.
Spored muslimanskoto veruvanje golubot e symbol na semejstvoto I mirot, vo Hristijanstvoto e symbol na bozjiot duh.
Vo visinite na skoro site dolini vo regionot moze da se zabelezi dupki-gnezda na golubi izdlabeni vo karpite.
Ako sakate da snimate so vasata kamera togas gradot Ucisar, 7km oddalecen od Nevsehir ima izgled na koj ne moze da mu se odolee.
Od visinite na Ucisar katedralata imate izvonredno I neobjasnivo prekrasen pogled na celiot region.
Kako doagate do Goreme regionot taka se doblizuvate do “verskite centri” kade vozduhot e redok so enigmaticen primes.
Goreme I negovata okolina se smeta deka bile koristeni kako nekropoli za Romanskoto vreme od strana na zitelite na Venesa-Avanos.
Crkvite vo Durkus, Kadir, Jusuf Koc, El Nazar, Sakli, Meriem, Ana I Kilicar ve ostavaat bez zborovi. Otvoreniot muzej vo Goremee mestoto kade se pojavilo “edukativen system” koj gi obedinuva site idei na Hristijanstvoto akoe go osnovale Sv. Bazil golemiot I negovite braka. Vo crkvata Tokali, kapelata na Sv. Bazil I Elmali, arhitekturalnite detail I freski se socuvani kako da se izraboteni denes.
Freskite vo crkvata vo Kavusin se navistina neobicni zaradi nesekojdnevnite kompozicii. Kavusin se smeta I za prviot grad koj bil naselen vo regionot, a se naoga 2km od Goreme.
Vo HaciBektas, 45 km od Nevsehit ima ubav muzej vo koj se naoga grobot na poznatiot filozof Haci Bektas Veli.
Ksko sto bese veke spomenato vo regionot na kapadokija ima podzemni gradovi koi se fascinantni, osobeno onie vo Kajmakli, Derinkaj, Mazi, Ozkonak I Tatlarin, vo oblasta Kirsehir posebno impresivni se onie podzemni gradovi kako sto se Mukur, Dulkadiril, InliMurat I Kumbetalti.
Site ovie bile koristeno kako zasolnista za podolgo vreme I so nivnata restavracija denes se otvoreni za posetiteli.
Pokraj crkvite I podzemnite gradovi posetitelite imaat moznost I da se zapoznaat so umetnosta na Selgucite I Otomanite. Tokmu zatoa Kapadokija e naznacena za svetsko bogatstvo od stranan na Unesko.
Koga pominuvate pokraj Kajseri zadolzitelno zastanete kaj muzejot na medicinata koj porano bil uciliste I bolnica I koj bil izgraden vo cest na sestrata na Gevher Nesibe sestrata na /selguk sultan Gijasedin Kejhusrev I vo 1205.
Izvonrednata rabota koja e od istoriska I umetnicka vaznost vo Kirsehir oblasta gi vklucuva Kanabej Gamija, Ahi Evran Gamija, Asik pasa grobnicata, Melidazi grobnicata, Junus Emre grobnicata, I mostot Kesikopru.
Ako zemete letecki balon za da go razgledate regionot, Kapadokija nesebicno ke vi go otkrie seto cvoe prirodno bogatstvo prosireno so sirokata imaginacija elegantno izrabotena so rakata na covekot.
Patuvanjeto e unikatno I nesekojdnevno iskustvo da se leta zaedno so gulabite vo oblacite I da s esledi beskrajniot I magicen teren ispolnet so crkvi, konusovidni ogaci, pecurki I kapi na ogacite.
Prodavnicite I pazarite ispolneti so zanetciski raboti vi nudat paleta od boi, formi,I razlicnosti:lokalni kukli, slatki, delovi od obleka so siot sarm I boi, marami.
Grncarstvoto, porcelanot kozata racna izrabotka I vinarstvoto se mnogu razvieni aktivnosti vo regionot na Kapadokija.
Pokraj novite tehnologii na izrabotka na vino nekoi vinari go imaat zadrzano stariot metod na pravenje na vino.
Kako I da e vkusot na jako crveno ili misticno belo vino posluzeno vo grnce ili kristalna casa e nezaboraven.
Grncarstvoto poznato vo regionot e najrazvieno vo avanos 18km od Nevsehir, kade ima centar za grncarstvo. Moze da gi posetite I probate da izrabotite nekoja forma samite, normalno pod nadzor na majstorite I so nivna moralna poddrska. Na krajot mozebi I ke kupite nekoja figura.
Kapadokija saka da bide symbol na nezaboraven spomen I symbol na mir na koj potsetuvaat belite gulabi koi letaat vo oblacite nad nea.
-Kraj-
